Kako naj umremo? Kako naj odgovorimo na naše strahove? Božji možje živijo, da bi se za zidovi samostanov pripravili na véliki prehod. Ali so nam lahko v pomoč, da bi razumeli trpljenje, bolezen, bolečino in samoto zadnjih trenutkov?
Nicolas Diat je od Cîteauxa do Lagrassa, od Velike kartuzije do Solesmesa zbral izpovedi menihov o koncu njihovega življenja.
V izjemnih pogovorih v osmih samostanih spoznamo, da si njihova umiranja niso podobna: nekatera so preprosta, srečna, lepa in veličastna, druga pa dolgotrajni ali boleči boji.
Avtor pripoveduje o kalvariji mladega redovnika, ki ga je prizadela huda bolezen, in o kanoniku, ki ga je uničila bitka z levkemijo, oriše potrtega brata, ki si je vzel življenje, opisuje blago in angelsko umiranje puščavnikov. Kakor je vsako življenje edinstveno, nam tudi bolečine menihov niso tuje: vsi jih poznamo.
Nicolas Diat nam odpira vrata samostanov in se tankočutnim pisanjem dotika vprašanja smrti.