Prizorišče novega romana Mihe Mazzinija je manjše slovensko mesto, ujeto med zasnežena gorovja – prostor, ki je obenem povsod in nikjer, tako daleč, a vendar tako blizu. Kot marsikje je finančna kriza tudi tu pustila vidne posledice in zaostrila odnose med prebivalstvom. Tisti, ki so lahko, so zato odšli iskat srečo v tujino; preostali krožijo med domom, gostilno in delom v tovarni za šivanje avtomobilskih prevlek, ki vse težje tekmuje s cenejšimi tujimi izdelki. A ko se zdi, da kraj (in z njim Kraj) ne bo dočakal boljših dni, se zgodi nepričakovano: ideja bibličnih razsežnosti, ki bi v zameno za (simbolično?) žrtev lahko odrešila celotno skupnost ...Mazzinijev roman opisuje prelom med dvema generacijama: tisto, ki je vlagala v nepremičnine, in to, ki verjame v simbolni kapital instant slave. Obe pa sta za doseganje lastnih ciljev pripravljeni še prehitro zastaviti svojo človečnost.
